DELO NA DALJAVO: korist za vse

V seriji blogov se dotikamo teme dela na daljavo. V prvem zapisu smo se posvetili samemu konceptu, sedaj pa bomo spregovorili o koristih, ki jih delo na daljavo prinaša. 

Koristi za zaposlene

Ko govorimo o delu na daljavo, večina ljudi najprej pomisli na vse dobre plati, ki jih tovrstno delo prinese za zaposlenega. To, da se ne rabiš odpeljati v službo, ni edina korist, čeprav je najbolj očitna. Tukaj jih navajamo še nekaj: 

  • Fleksibilnost (starši lahko načrtujejo svoje delo, glede na urnik otrok, zaposleni si službene obveznosti prilagodijo glede na zdravniške preglede, druženja in druge izven službene aktivnosti, npr. študij).
  • Boljše zdravje in dobro počutje (zaposleni, ki delajo na daljavo so občutno manj obremenjeni in imajo višjo moralo – do sedaj izvedene študije kažejo, da k stresu veliko pripomore že pot v službo in nazaj. Zaposleni ne čutijo potrebe, da bi se brez dobrega razloga, izognili delu, saj se v svoji vlogi počutiljo angažirano in zbrano, namesto da bi bili pod stresom ali pritiskom).
  • Obnovljena strast do dela (okolica v kateri se odločijo delati jih navdihuje in tako lahko filtrirajo moteče dejavnike okolja, kot se jim zdi primerno).

Koristi za zaposlovalca

Čeprav te koristi niso najbolj očitne, pa vsekakor obstajajo in so izjemno pomembne. Na primer:

  • Višja stopnja produktivnosti (višja produktivnost pride s fleksibilnostjo – to trditev podpirajo tudi nekatere izvedene študije),
  • prihranek stroškov (zaposlovalec lahko prihrani pri najemu prostorov in pisarniškega pohištva), 
  • vključeni zaposleni (študije kažejo, da je veliko zaposlenih pripravljenih zapustiti pisarniško službo in jo zamenjati za tako, ki omogoča delo na daljavo. Gre torej za konkurenčno prednost, katere se morajo zaposlovalci zavedati), 
  • Varčna in pametnejša razvojna ekipa (v ekipo lažje vključite talente iz tujine. Ker vaši zaposleni delajo na daljavo, so takšnega sistema vajeni in je lažje za celotno ekipo, hkrati pa zaposlovalec ni geografsko omejen).

Koristi takšnega načina dela pa lahko ima seveda tudi celotna organizacija. Veliko zaposlenih namreč v določeni meri že dela od doma. Ko pridejo iz službe, odgovarjajo na elektronska sporočila, so dosegljivi na telefon ali preprosto na daljavo zaključujejo zadeve, ker so morali delovno mesto iz kakršnega koli razloga, zapustiti. Kot smo v zapisu že omenili, delo na daljavo predstavlja konkurenčno prednost tako pri zaposlovanju kot zadrževanju zaposlenih. Zaposleni pa tak način dela razumejo kot ugodnost in zato nanje deluje kot spodbuda. Zaposlenim s tem tudi dokazujemo, da jih organizacija vidi kot ljudi, prepoznava in podpira raznolikost ter se zaveda, da enak način dela, ne ustreza vsem. Tako lahko delo na daljavo predstavlja boljšo motivacijo kot je višja plača, denarna nagrada pa prav tako ne spodbuja zvestobe organizaciji, medtem ko udobje pri delu jo. 

Delo na daljavo postaja nova norma, zato se od podjetij pričakuje tovrstna prilagoditev, to pa dokazuje tudi dejstvo, da se pri mlajših generacijah vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je že sam razgovor možno opraviti “online”.

Zato, če še niste, je zdaj pravi trenutek, da začnete o tem aktivno razmišljati.