ZGLED, KI ODSEVA TRAJNOST

V času splošne nestabilnosti v družbi in neomajnega hitrega tempa vsakdanjega življenja se zdi, da je trajnost ter z njo povezane besedne zveze vseh dolžin in oblik, postala nepogrešljiva v vsakršni komunikaciji. Trajnostno ravnanje večina ljudi sicer še vedno enači zgolj z varovanjem okolja, na ravni organizacij pa govorimo o načelnih usmeritvah, ki strateško diktirajo sprejemanje odločitev. Drugje se trajnost pojavlja in vse bolj uveljavlja zaradi moralne in etične drže vodstva ter orientacije korporativne kulture, spet drugje zaradi regulative ali pa zgolj profitabilnih razlogov.

Kdo stoji za gonilom uporabe trajnosti, da se je ta uveljavila kot trendovski »buzzword«? Iz poročila javnomnenjske raziskave »Trajnost – buzzword, komunikacijska ali poslovna prioriteta organizacij«, ki je bila leta 2020 izvedena v sodelovanju Marketing Magazina in Klipinga je razvidno, da trajnostni pobudniki v veliki meri prihajajo iz oddelkov korporativnega komuniciranja, sledijo pa oddelki odnosov z javnostmi. Nekaj manj je strokovnjakov za tržno komuniciranje, največ pa jih prihaja iz drugih, podpornih oddelkov. Ključno vlogo pa ima vodstvo organizacij, s srednjim managementom in strokovnimi službami, ki vedno znova dokazujejo, kako pomemben je dober zgled. 

Vodstvo je pomembno zaradi vzpostavljanja ustrezne korporativne kulture in sprejemanja trajnostnih odločitev. Prav tako, se lahko z ustrezno trajnostno naravnanim vodstvom koncept trajnosti potiska proti vrhu, če ne že na sam vrh organizacijskih prioritet. .Moč vodstvenega položaja, znanja in zgleda največkrat pripelje do odziva identifikacije z vodstvom med zaposlenimi, ki krepi prožnost organizacije. V obdobju, ko je marsikaj smatrano za samoumevno, pa zagotovo ne smemo jemati za samoumevnega trajnostnega vodenja. Na tej točki lahko izpostavimo tudi vse bolj uveljaven pojem trajnostni voditelji, to so pogosto direktorji, ki svoje organizacije vodijo z mislijo na družbo, okolje in dolgoročne cilje trajnostnega razvoja. Trajnostno naravnani voditelji upoštevajo vse deležnike, ki so kakorkoli povezani s podjetjem. Od zaposlenih do potrošnikov in vse do prihodnjih generacij, ne zgolj finančne vlagatelje.

Vodja mora poskrbeti, da je tovrstno vodenje poznano vsem zaposlenim, s svojimi dejanji pa svojim zaposlenim postaviti dober zgled. Zaposleni namreč zrcalijo delovanje vodstva, hodijo po njihovih stopinjah, prispevajo potrebne ideje in se učijo iz njihovih napak. “Walk the talk” je pri vodenju ključnega pomena. V kolikor želimo ravnati trajnostno, to pomeni, da moramo svoje običajne rutine, vedenja in prakse uskladiti s svojimi vrednotami, med katerimi je potrebno samo trajnost visoko uvrstiti.

In kako biti dober trajnostni vodja? 

• Na začetku pokažite, da je določena sprememba sploh izvedljiva. Če uspeva vam, bo uspelo tudi ekipi okrog vas. 
• Informacije o trajnostnem delovanju ali uvajanju tega delite v delih. Tako ljudem omogočite, da jih s časom zlahka obdelajo. 
• Pomembno je tudi, da rezultatov ali velikih sprememb ne pričakujete instantno, vse ob svojem času. 
• Raje ne definirajte točne strategije, če je to mogoče, večjo težo namenite temu, da ostanete osredotočeni na svoj cilj.

Izkoristite vsako možnost za širjenje svojih obzorij, nikoli pa ne dopustite, da vas učenje vodi zgolj v znanje. Naj vas vodi v dejanja.