o28
Communication partner
  • English
  • Domov
  • Corpo
  • Trening
  • Purple Monkey
  • Trajnostno poročanje
  • Blog
  • Kontakt
Slike-za-bloge-8

OLIMPIJSKE IGRE, TRAJNOST in DRUŽBENA ODGOVORNOST

Aleksandra Korelec August 9, 2021 Korporativno komuniciranje

Olimpijske igre ali Olimpijada so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto. »Olimpijada« v resnici pomeni štiriletno obdobje, ki se konča z olimpijskimi igrami ali pa tudi ne – tako so bile igre v Atenah 2004 igre osemindvajsete olimpijade, čeprav so bile v resnici po vrsti petindvajsete (tri so odpadle zaradi obeh svetovnih vojn, prav tako pa so preteklo leto – 2020 bile prestavljene, zaradi koronavirusa).

Prvotno so jih organizirali v antični Grčiji, konec 19. stoletja pa je zamisel oživil francoski baron Pierre de Coubertin. Igre olimpijade, bolj znane kot poletne olimpijske igre od leta 1896 dalje z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno prirejajo vsaka štiri leta. Posebne igre za zimske športe, zimske olimpijske igre, prirejajo od leta 1924 dalje. Od leta 1994 dalje te igre niso več v istem letu kot Igre olimpijade.

Kot smo že omenili so bile lanske Olimpijske igre, prestavljene na letošnje poletje 2021. Tako se je Olimpijada odvijala v Tokiu med 23. julijem in 8. avgustom. 

Slovenija je na 32. poletnih olimpijskih igrah osvojila pet medalj. Zlate kanuista Benjamina Savška, kolesarja Primoža Rogliča in plezalke Janje Garnbret, srebro judoistke Tine Trstenjak in bron kolesarja Tadeja Pogačarja. Na njih in na vse ostale slovenske predstavnike v Tokiu smo več kot ponosni!

TRAJNOST V TOKIU

Olimpijske in paraolimpijske igre so med največjimi športnimi dogodki na svetu. Ta vpliv ni omejen le na šport, ampak tudi na družbo, gospodarstvo in okolje. Njihov cilj je zagotoviti, da bodo pozitivni učinki iger v Tokiu 2020 presegli parametre Tokija, mesta gostiteljice, in zajeli celo Japonsko in svet.

Združeni narodi so leta 2015 sprejeli “Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030” in 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG), v katerih je določeno, da je „šport tudi pomemben dejavnik trajnostnega razvoja”.

Tokio 2020 je trajnostni koncept iger zastavil kot “Bodimo skupaj boljši – za planet in ljudi”.

Za cilje so si zastavili:

  1. Sprememba podnebja

Čim bolj so spodbujali prihranek energije in uporabo obnovljivih virov energije “Proti ničelnemu ogljiku”.

  1. Upravljanje virov

Z 3R (zmanjšanje, ponovno uporabo, recikliranje) so želeli “Zero Wasting”.

  1. Naravno okolje in biotska raznovrstnost

Prispevali so k uresničitvi “Mesto v naravi/Narava v mestu”.

  1. Človekove pravice, delo in poštene poslovne prakse

Igre so izvajali v skladu z Vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetju in človekovih pravicah.

  1. Vključevanje, sodelovanje in komunikacije (sodelovanje)

S sodelovanjem celotne družbe so želeli ustvarili igre, ki so na voljo vsem.

  1. Kodeks o trajnostnem pridobivanju virov

Za izdelke in storitve, ki jih je treba naročiti, ter za izdelke z licenco so razvili kodeks trajnostnega pridobivanja.

  1. Program odmika ogljika iz iger v Tokiu 2020

Neizogibne emisije CO₂ so nadomestili z zmanjšanjem na drugih mestih, ki izpolnjujejo določene pogoje.

  1. Projekt recikliranih nagrad za zmagovalce

~ Iz embalaže rabljenih potrošniških izdelkov ~

Poleg vsega tega, pa so si zastavili še leseno olimpijsko vas. Ta projekt si prizadeva za udeležbo države na igrah z gradnjo stavb iz lesa po vsej državi. Uporaba lesa iz različnih regij v celotni stavbi je izrazila raznolikost in harmonijo.

Podjetje Nikken Sekkei je v vasi športnikov na Olimpijskih igrah v Tokiu 2020 zasnoval leseno komunalno stavbo, ki je bila zgrajena iz 40.000 kosov japonskega lesa.

Začasna zgradba, ki je služila kot osrednje zbirališče športnikov v olimpijski vasi, vsebuje kavarno, banko, zdravstvene prostore, salone, frizerske salone, prodajne prostore in medijski center.

Zdaj po končanih igrah bodo strukturo razstavili in les vrnili občinam donatorkam, da ga bodo ponovno uporabili pri lokalnih gradbenih projektih. “V okviru projekta bo les, brezplačno izposojen pri lokalnih upravah po Japonski, uporabljen za gradnjo Village Plaza”, so povedali organizatorji.

Menimo, da so takšni primeri dobre prakse krasen zgled raznim projektom v prihodnje.

Olimpijske igre v Tokiu so se zaključile, mi Slovenci pa lahko izkažemo ponos in hvaležnost našim športnikom v torek ob 21. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bo sprejem Olimpijske reprezentance Slovenije.

Popoln kandidat, brez prostega delovnega mesta. Kaj zdaj? Se tudi vi soočate s stresom ob vrnitvi na delo?

Related Posts

1

Korporativno komuniciranje/

Kako se odzvati na povratne informacije strank?

Tradicionalno so tako mala kot velika podjetja pri ustvarjanju dobrega ugleda odvisna od mnenj in pripovedi svojih strank. Z vzponom družbenih medijev in hitrih komunikacijskih kanalov morajo biti blagovne znamke ves čas pozorne na gradnjo in ohranjanje svojega ugleda. Današnji potrošniki so že po naravi pravi raziskovalci, vsak njihov nakup je postal raziskovalna naloga za […]

LGBT

Korporativno komuniciranje/

Kakšen je pravi način, da LGBT+ delavcem pokažete, da je organizaciji mar za njih?

Veliko organizacij je začelo uvajati spremembe za spodbujanje raznolikosti kot podporo sodelavcem LGBT+ skupnosti. Vprašanje je, ali dosegajo rezultate tudi v resničnem svetu ali samo na papirju? Raziskava globalnega svetovnega podjetja Deloitte, ki vključuje 600 delavcev skupnosti LGBT+ iz celega sveta, ugotavlja da večina podjetij res dela spremembe na tem področju. Po besedah Deloitte, je […]

29.5.

Korporativno komuniciranje/

Trajnost: čemu je vključen tretji P – profit?

Se spomnite zapisa o ABC trajnosti? Govorili smo o 3 P-jih trajnosti: ljudje (people), planet, profit. Zakaj »profit«? Ker moramo biti realni. V sedanjem ekonomskem sistemu trajnostni način poslovanja ne bo zaživel, če ne bo izpolnjen tretji P – dobiček. V resnici je trajnost poslovna priložnost. Je lahko način za znižanje stroškov poslovanja in posledično […]

Recent Posts

  • Projekti: Rastemo z učenjem
  • Generacija Z na delovnem mestu: Kako se spopadajo s stresom in ohranjajo dobrobit?
  • Družbena omrežja: Vroči trendi, ki so oblikovali lansko leto
  • Kako prilagoditi delovno okolje za generacijo Z?
  • Generacija Z

Stegne 33
1000 Ljubljana, Slovenia

t: +386 40 666 647
m: info@o28.si

© o28 2025
Powered by WordPress • Themify WordPress Themes