Perfekcionizem in produktivnost

Se tudi vi na delovnem mestu spopadate s perfekcionizmom, zaradi katerega včasih izpustite kakšen “deadline”? Ali raje oddate nalogo na datum, čeprav ni narejena 110%?

Tudi me se sprašujemo kaj je bolje in kako se spopasti s pretiranim perfekcionizmom.

Kaj pa pravzaprav pomeni biti perfekcionist?

To so posamezniki, ki sami sebi postavijo zelo visoko leteče, pogosto neralistitične in težko dosegljive cilje. Ker jih je zelo težko, skoraj nemogoče doseči, pogosto čutijo krivdo, doživljajo občutek neuspešnosti in nezadostnosti, kar pa lahko vodi v nizko samopodobo ter razvoj nekaterih depresivnih in anksioznih stanj. Predvsem je tukaj potrebno poudariti težnjo k popolnosti, zaradi katere pa velikokrat nimajo visokih pričakovanj samo do sebe, temveč tudi do ostalih. Negativni vidiki perfekcionizma so tako lahko škodljivi za posameznikovo zdravje, samopodobo in odnose z drugimi. Značilni so previsoki osebni standardi, rigidno vztrajanje pri doseganju ciljev, strah pred neuspehom in kritično samoocenjevanje. Perfekcionizem lahko vodi do deloholizma, le-ta pa do izgorelosti. Seveda pa je v adaptivni obliki lahko tudi perfekcionizem koristen, saj posameznike motivira, da dosežejo svoje cilje.

Na spletni strani Zavoda ZaposliSe najdete test, kjer lahko ugotovite ali se spopadate s perfekcionizmom, preverite pa lahko tudi ali ste odvisni od dela.

Steve Jobs, Serena Williams, Gwyneth Paltrow, Martha Stewart … Vam zveni kaj znano? Čeprav so vsi tej ljudje z različnih področji, jim lahko določimo eno skupno lastnost, s katero so se označili tudi samo. PERFEKCIONIZEM.

Steve Jobs je zahteval popolnost celotne strojne in programske opreme, ki so jo razvili on in njegova ekipa. Pa vendar se sprašujemo zakaj bi bilo kaj narobe s tem, da si je želel izdelovati le najboljše? 

Zato, ker je ravno težja po popolnosti v njemu vzbudila krutost do svoih zaposlenih, do svojih najbližjih ljudi, ki so mu vedno stali ob strani. 

Zapuščina, ki so je za sabo pustil Steve Jobs in drugi znani perfekcionisti, nam velikokrat dajejo občutek, da je perfekcionizem nekaj, za kar si je vredno prizadevati. 

V raziskavi izvedeni leta 2018, so ugotovili, da čeprav so v preteklih desetletjih perfekcionizem povezovali z motiviranostjo pri delu, ga lahko zlahka povežemo tudi z izgorelostjo, stresom, pretiranim delom in sčasoma tudi depresijo. 

Več o pa v videu:

Perfekcionizem je torej lahko škodljiv za posameznikovo telesno in duševno zdravje, za predstavo o sebi in tudi za odnose z drugimi. Zaradi previsokih meril ter strahu pred neuspehom in (samo)kritičnim razvrednotenjem človek s to težavo togo vztraja pri doseganju ciljev. Prav težnja k perfekcionizmu človeku onemogoča, da bi naloge, ki si jih je zadal, tudi dokončal. Oseba s to motnjo je nezmožna zaključiti projekt, ker ima pretirano visoka merila, ki jih je nemogoče doseči. Značilne so tudi pretirana pozornost, natančnost in neprožnost, ko gre za moralna vprašanja, etiko in vrednote, ter pretirano ukvarjanje s podrobnostmi ali pravili. Vse te značilnosti človeka ovirajo v življenju, pri delu in v medosebnih odnosih.

Ker perfekcionizem pogosto pripelje do pretiranega angažiranja, je ena od oblik prisilnega vedenja, ki pomeni visoko tveganje za izgorevanje.

“Becoming more productive will not hurt the quality of our work; it will increase it”. — Harvard Business Review

Sledi nekaj nasvetov, ki bo zmanjšalo vaš perfekcionizem, še vedno pa boste ostali produktivni in delovni.

1. Budilka

Nastavite si budilko za 25 minut, delajte s polnim fokusom, ne preverjajte sporočil ali se prepustite drugim motečim dejavnostim. Ko bo začel telefon zvoniti, si vzemite  5-minutni odmor. Namesto da preverite družabna omrežja, vstanite, se sprehodite, raztegnite ali izvedite kakšno vizualizacijo ali dihalne vaje. Ponovno nastavite omejitev za 25 minut in delajte. 

2. Voda

Pijte veliko vode, saj povečuje koncentracijo, zmanjšuje glavobole in zagotavlja potrebno hidracijo za celotno telo.

3. Določite si namere

Perfekcionisti lahko vedno najdejo milijon stvari, na katerih lahko delajo, jih popravijo ali izpopolnijo. To ne prinese nič drugega, kakor kaotičnost v vaš dan. Če želite določiti naloge za prihajajoči siv ponedeljek, nedeljo vzemite čas za načrtovanje. To je odličen način za določanje prednostnih nalog, da boste lahko dosegli tisto, kar najbolj vpliva na to, kar želite doseči. In dajanje prednosti produktivnosti zagotavlja, da bo delo opravljeno na ravni kakovosti, ki ima največji vpliv.

4. Sami sebi postavite roke in časovne okvire

Določite si število ur, koliko boste namenili določeni nalogi. Na primer, pripravljate projekt in si določite 2 uri za delo. Osredotočite se na delo v teh dveh urah in ne premišljujte o druhih nalogah. V redu je, če po 2 urah delo ni videti popolno ali celo zadovoljivo. Glavno je, da ste nekaj naredili in dokončali! Pomagalo vam bo tudi, da boste bolj sprejeli nepopolnost. Da ni treba, da je vse popolno. Če projekt potrebuje urejanje ali poliranje, lahko za to določite dodatno uro pozneje. A ne zahtevajte popolnosti sami od sebe.

Vsi si želimo opraviti delo 100%, da bi bile naše ideje vedno všeč naročnikom in da nikoli ne bi potrebovali česa popravljati, saj gre vendarle “iz naših rok” vse “tipi topi”. Težnja h popolnosti pa velikokrat ne prinaša želenih rezultatov, kvečjemu stres, ki si ga povzročimo sami in nenazadnje izgorelost. Poskusite izvajati naše nasvete in zmanjšajte perfekcionizem, ampak zvišajte produktivnost vašega dela.